Podjetjem strojništva in gradnje naprav v Nemčiji je v zahtevnem letu 2024 uspelo, da so večinoma obdržala svoje stalne zaposlene. V letu 2024 je bilo ukinjenih približno 6800 delovnih mest (minus 0,7 odstotka). Na koncu leta je bilo v podjetjih z najmanj 50 zaposlenimi zaposlenih skupno 1,02 milijona delavcev. „Tako je strojništvo in gradnja naprav ohranila svojo pozicijo največjega industrijskega delodajalca v Nemčiji. To je opazno, ker je proizvodnja strojništva v preteklem letu po začasnih podatkih Zveznega statističnega urada upadla za 7,5 odstotka, prilagojeno za cene. In strojništvo je že v letu 2023 doživelo – čeprav majhen – upad proizvodnje,“ komentira glavni ekonomist VDMA, dr. Ralph Wiechers, bilanco zaposlenosti.
Vendar so obeti na trgu dela še vedno slabi. Močni zgodnji kazalniki, kot sta ifo barometer zaposlenosti ali rezultati najnovejše VDMA gospodarske raziskave, jasno kažejo, da se bo zmanjšanje zaposlenosti verjetno nadaljevalo tudi v letu 2025. Ogromne konjunkturalne in strukturne obremenitve bodo še naprej prizadele predvsem proizvajalce investicijskih dobrin, torej strojništvo in gradnjo naprav. „To ne bo minilo brez sledi na številu zaposlenih,“ pravi dr. Wiechers.
Število skrajšanega delovnega časa še naprej narašča
Številna podjetja trenutno uporabljajo preizkušena orodja za ohranjanje zaposlenosti. Sem spadajo uporaba delovnih časovnih računov, dogovorjenih na ravni podjetja, ter začasno skrajšano delovno čas. Po ocenah Zvezne agencije za delo je bilo število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom v strojništvu oktobra približno 53.000 – z naraščajočim trendom. Po najnovejši VDMA gospodarski raziskavi pričakuje vsako četrto podjetje v strojništvu (27 odstotkov) povečanje skrajšanega delovnega časa v svojem podjetju v prvem polletju 2025. Dodatnih 58 odstotkov pričakuje enako raven. To ne bo moglo preprečiti nadaljnjega, upamo, da le majhnega zmanjšanja zaposlenosti. Čeprav se bodo podjetja z vsemi močmi trudila, da ne zmanjšajo svojih stalnih zaposlenih zaradi vztrajnega pomanjkanja strokovnjakov. Večina podjetij (60 odstotkov) pričakuje, da bodo kljub zahtevni situaciji lahko ohranila svojo stalno zaposlitveno stanje v prvem polletju 2025.
Približno četrtina podjetij se vendarle sooča z nujnostjo zmanjšanja osebja. „Koliko od tega bo trajno, koliko bo kasneje mogoče nadomestiti z novimi zaposlitvami, se ne da resno napovedati,“ pojasnjuje Wiechers. „Imamo mešanico konjunkturalnih obremenitev in globokih strukturnih sprememb. Izziv je: smiselno sprejeti ukrepe za ohranjanje zaposlitve in kompetenc ter hkrati omiliti strukturne spremembe, a jih ne preprečiti. Kajti politično zaželeno in podprto vztrajanje pri nujno potrebnih strokovnjakih v trajno ne več konkurenčnih delovnih mestih škoduje vsem vpletenim bolj, kot koristi.“
Hitre reforme na trgu dela so nujne
Da bi se upirali trendu na trgu dela, mora nova vlada hitro ukrepati in sprejeti reforme za ohranjanje zaposlitve. Do sedaj ni opaziti ničesar, se pritožuje glavni ekonomist VDMA. Namesto tega so se obveznosti socialnega zavarovanja ob koncu leta še povečale in so zdaj tako visoke kot pred reformami Hartz. „Pri stabilizaciji socialnih zavarovanj je potrebno veliko strukturnih ukrepov. Kajti njihovi prispevki še naprej zvišujejo stroške zaposlitve. Neposredno negativno vplivajo na sposobnost delodajalcev, da obdržijo zaposlene in lahko zaposlujejo nove kadre,“ poudarja Wiechers. Poleg tega potrebujemo sodoben zakon o delovnem času z največjimi tedenskimi, namesto dnevnih delovnih ur, ter opazno zmanjšanje birokracije, predvsem na področju delovnega prava. „Vsi se strinjajo, da želimo ohraniti industrijski srednji razred. Kdor to misli resno, se ne sme ustrašiti delno bolečih reform na trgu dela!“ zahteva Wiechers.
Vir:
